Terase, fliš in poljšakica

Grof — vina s teras nad Šmarjami

Šmarje, Vipavska dolina · Slovenija

Na južnem pobočju Vipavskih gričev, v srednjeveški vasi Šmarje, leži domačija Grof z desetimi hektarji flišnih teras. Od svežih belih vin do Cru selekcij in redke avtohtone poljšakice: vina, ki jih oblikujejo teren, sredozemski veter in potrpežljiva klet.

Lega: Šmarje, Vipavska dolina
Posestvo: 10 ha flišnih teras
Avtohtona sorta: poljšakica, vinograd Škol
Obiski: ogled kleti in degustacije po dogovoru

Vas na pobočju, posestvo na terasah

Šmarje stoji na južnem pobočju Vipavskih gričev. Okrog vasi se v terasah spuščajo vinogradi, obdani z akacijami, bori, hrasti in oljkami. Podnebje je preplet sredozemskega in celinskega — topla poletja, hladnejše noči in veter, ki ga Vipavska dolina dobro pozna.

Grof obdeluje deset hektarjev teh teras. Tla so skeletni in hiperskeletni fliš z nizko sposobnostjo zadrževanja vode, zato trta korenini globoko in rodi malo.

Vinogradniške terase na pobočju v Vipavski dolini

Vsak vinograd s svojim imenom

Večina vinogradov je obrnjena proti jugu. Izjemi sta Postojno in Maratovec, ki gledata proti vzhodu in ju Grof namenja sauvignonu Cru in pineli Cru. Trte so vzgojene v enojni guyot, pridelek pa je majhen — okoli kilogram grozdja na trto.

Bele sorte trgajo, ko so kisline in arome v ravnovesju; rdeče v drugi polovici septembra ali na začetku oktobra, ko je dozorel tudi tanin.

Poljšakica, sorta, ki je skoraj izginila

Poljšakica je stara avtohtona bela sorta Vipavske doline. Nekoč so jo pogosto dodajali zvrstem, ker je zaradi trpežnosti uspevala tudi na legah, kjer druge sorte niso dosegle kakovosti. Danes je ohranjenih le še nekaj hektarjev. Grof jo goji na flišnih terasah vinograda Škol in iz nje dela sveže vino z nižjim alkoholom in nežnejšo kislino.

Sveža vina in Cru

Sveža bela in rosé nastajajo za čisto sortno izraznost: ročno obrano grozdje se čez noč ohladi, nežno stisne brez stika s kisikom in fermentira v inoksu pri nadzorovani temperaturi. Na finih drožeh ostane do polnjenja naslednjo pomlad.

Bela Cru vina prihajajo z izbranih leg. Fermentirajo spontano v francoskem hrastu in pol leta zorijo na drožeh, ustekleničijo pa jih avgusta naslednje leto. Rdeča Cru zorijo osemnajst mesecev v sodih v stari obokani kleti, vkopani v zemljo. Zato ima Pinela dva obraza: svežega in Cru.

Odprta lesena vrata stare kamnite kleti s sodi v ozadju

Klet z dolgim spominom

Po navedbah posestva je klet nastala v času grofa Ivana Cobenzla, ki je posest v Šmarjah kupil leta 1574; v lasti rodbine je ostala do leta 1810. Od tod ime Grof. V Šmarjah ima korenine tudi Matija Vertovec, ki je prvi pisal o vinogradništvu v slovenščini in je po navedbah Grofa obiskoval to klet.

Ogled kleti in vodene degustacije so mogoči po predhodnem dogovoru.

Sveža linija in Cru

Sveža bela in rosé: Grozdjeročna trgatev, ohlajeno čez noč; Fermentacijainoks, nadzorovana temperatura; Zorenjena drožeh do pomladi

Grof Rosso: Grozdjeročna trgatev v 20-kilogramske zaboje; Fermentacija12–15 dni maceracije v betonu; Zorenje12 mesecev v večjih hrastovih sodih

Cru bela: Grozdjeizbrane lege, okoli 1 kg na trto; Fermentacijaspontana, v francoskem hrastu; Zorenje6 mesecev na drožeh, polnjenje avgusta

Cru rdeča: Grozdjestari vinogradi, okoli 1 kg na trto; Fermentacija15–20 dni maceracije v 500-litrskih sodih; Zorenje18 mesecev v francoskem hrastu

Vino ali linija	Grozdje	Fermentacija	Zorenje
Sveža bela in rosé	ročna trgatev, ohlajeno čez noč	inoks, nadzorovana temperatura	na drožeh do pomladi
Grof Rosso	ročna trgatev v 20-kilogramske zaboje	12–15 dni maceracije v betonu	12 mesecev v večjih hrastovih sodih
Cru bela	izbrane lege, okoli 1 kg na trto	spontana, v francoskem hrastu	6 mesecev na drožeh, polnjenje avgusta
Cru rdeča	stari vinogradi, okoli 1 kg na trto	15–20 dni maceracije v 500-litrskih sodih	18 mesecev v francoskem hrastu